FABJAN ESTETSKA KIRURGIJA

1. V čem je prava vrednost silikonskih vsadkov za prsi?

Silikonske vložke za povečanje dojk so razvili pred 35 leti z namenom rekonstruirati dojke ženskam, ki so jim morali dojko odstraniti zaradi rakastega obolenja. V ZDA so od takrat do danes vstavili proteze nekaj milijonom žensk. Seveda v večini primerov zaradi želje po estetskem povečanju dojk. Na naši kliniki smo do danes napravili preko 1500 posegov.

2. Katera je v javnosti najpogostejša napačna predstava v zvezi s povečanjem dojk?

V javnem mnenju prevladuje prepričanje (zlasti v moškem svetu), da pomeni povečanje dojk to, da iz normalno velikih dojk ustvarjamo "seks bombe". Resnica je čisto drugačna!

Velika večina naših pacientk je praktično brez dojk ali pa ima zelo majhne in jim z operacijo napravimo normalno velike dojke, ki so primerne telesnim razmerjem. Največkrat je dosežena velikost dojk košarica 3(C), nikoli pa več kot košarica 4(D).

3. Kakšne cilje poskušamo doseči z operacijo dojk?

V večini primerov skušamo ustreči dvem željam hkrati:

1.) Za golo telo so zaželjene naravne dojke, naravne oblike, simetrične, brez vidnih brazgotin, brez vidnih znakov proteze, mehke. Takšne zahteve so pomembne za intimno življenje pacientke. Naravna oblika ima prednost pred velikostjo.

2.) S pravilno velikostjo dojk, glede na pravilne proporcije (obseg bokov, prsnega koša, velikost postave) pa kreiramo žensko postavo za običajno življenje, ko je oblečena, saj 90% našega življenja doživljamo drug drugega oblečeni.

4. Bistvena odločitev: ali želimo "gole" ali "oblečene" dojke?

Večina pacientk želi doseči oba cilja, vendar se morajo odločiti, ali je bolj pomembna naravna, gola dojka, ali velikost dojke v oblečenem stanju.

Primer: Ženska, ki nima dovolj žleznega pokrova, da bi napravili dovolj veliko naravno dojko, ki jo zahtevajo telesni proporci.

Mora se odločiti, ali napraviti manjše, naravne dojke za "pokazati", ki so istočasno premajhne za njeno postavo, ali vstaviti večje proteze za zadovoljitev telesnih proporcij in istočasno tvegati, da se bo del proteze lahko videl pri golem telesu. Mnogokrat napravimo kompromis.

5. Kakšne so psihofizične koristi prsnih protez?

Koristi so predvsem psihične. Ženskam z majhnimi dojkami bistveno spremenijo samopodobo, čutijo se bolj celostne, popolne, bolj ženske. Ženske, ki so izgubile dojko zaradi rakastega obolenja, premagajo občutek invalidnosti in rakavega bolnika. Podobno pozitiven rezultat dosežemo tudi pri izrazito premajhnih dojkah, katere so pri nas v večini. Tudi mlade mamice z uvelimi "vrečkami" želijo ponovno dojke, kot so jih imele pred porodom.

6. Koliko so zadovoljne ženske, ki že imajo vstavljene proteze?

Napravljenih je bilo mnogo študij, ki so pokazale, da je z rezultati operacije zadovoljnih do 80-90 % žensk. Te ženske bi se ponovno odločile za enak poseg. To je najmočnejši argument zadovoljstva. Pri nezadovoljnih je ponavadi vzrok, kljub obsežnim informacijam, preveliko in nerealno pričakovanje.

Kaj so idealne dojke? So primerno velike glede na postavo, naravne oblike, brez brazgotin, brez vidnega roba proteze, simetrične, naravno mehke. Istočasno je vse to težko doseči, kar pacientki, glede na njen primer, razložimo že pred posegom.

7. Kaj pa v primeru, ko ni moč obljubiti idealnih dojk?

Če idealnih dojk operativno ni mogoče doseči, je potrebno pričakovanja znižati na nivo realnega rezultata. Tako pripravljena pacientka ima visoke možnosti za zadovoljstvo. Če pacientka tega ne more sprejeti, je kot druga možnost bolje poseg odkloniti.

8. Kdo se najpogosteje odloča za poseg dojk?

Prva velika skupina so odrasla dekleta, ki so praktično brez dojk (v prsni koš izgledajo kot fantje) in šele z operacijo dobijo normalni ženski simbol.

Druga skupina so mlade mamice po porodih z ovelimi povešenimi "vrečkami". Po porodih in dojenju si z zdravim načinom življenja (prehrana in telovadba) telo ponovno oblikujejo, za dojke pa potrebujejo pomoč plastičnega kirurga.

9. Kakšne vrste protez so na voljo, s čim so polnjene?

V bistvu ločimo dve vrsti protez, obe sta narejeni iz silikonskega plašča, torej je silikon v stiku s tkivom. Pri fiksnih protezah je velikost proteze že tovarniško določena, napolnjena s silikonskim gelom ali fiziološko raztopino. Druga vrsta protez pa je taka, da jih lahko dodatno napolnimo, ko so vstavljene, seveda pri operaciji. Običajno jih polnimo s fiziološko raztopino, to je sterilno vodo, ki ima 0,9 odstotka raztopljene kuhinjske soli in je za organizem sprejemljiva, če proteza poči.

Prednost s silikonom polnjenih protez je v tem, da so bolj podobne tkivu dojke in zato bolj naravne na otip ali za lasten občutek žene.

Prednost protez, polnjenih s fiziološko raztopino, je v tem, da ni nevarna za telo, če uhaja skozi steno proteze. Pomanjkljivost pa je v tem, da je voda manj podobna tkivu dojke in jo pacientka bolj čuti, tudi

na otip je bolj opazna. Tudi imajo višji procent razpoka.

Proteze imajo gladko ali hrapavo površino. Tiste s hrapavo površino po izkušnjah telo lažje sprejme in je manjša možnost za preizrazito ovojnico ali kasnejšo premaknitev proteze.

V zadnjih letih pri nas uporabljamo v glavnem vsadke s hrapavo površino, ki so polnjeni s kohezivnim gelom – snovjo, ki drži svojo obliko in ni tekoča. Torej tudi pri morebitnem predrtju takega vsadka vsebina ne izteče v okolico.

10. Vstavitev pod ali nad mišico?

Proteze lahko vstavimo pod prsno mišico ali nad prsno mišico (pod žlezo). Včasih v tem primeru dvignemo še mišično ovojnico, da ojačamo pokrov.

Pod mišico zlasti priporočamo vstavitev, če ima pacientka malo žleznega tkiva in zelo tanko podkožje (kožna guba na prsnem košu je tanjša od 2 cm), da je rob proteze manj opazen ali tipen, saj vstavitev pod mišico pomeni debelejši pokrov nad protezo. V tem primeru je tudi manjši procent preizrazite ovojnice (kapsule). Mišica pokrije le zgornjo polovico proteze (dekolte), medtem ko je pri zelo suhih pacientkah spodnji del pokrit le z kožo in se rob proteze na spodnjem in zunanjem delu proti pazduhi lahko tudi vidi.

Pomanjkljivosti vstavitve pod mišico so: Mnogo bolj boleče nekaj dni po posegu, omejene fizične aktivnosti in šport, ker prsna mišica lahko protezo premakne ali zarotira za stalno (prvi tedni po posegu), kasneje pa le trenutno – kar se vidi pri določenih gibih. Pri povešenih dojkah je vstavitev pod mišico običajno treba kombinirati z dvigom dojk, kar lahko pomeni dodatno vidno brazgotino navpično pod prsnim kolobarjem.

11. Kdaj nad mišico?

Vsadek lahko vstavimo nad mišico, če je prisotnega dovolj žleznega in podkožnega pokrova za naravno pokritje proteze.

Pomankljivosti: Pri tej vstavitvi obstaja večja možnost nastanka preizrazite ovojnice, če pacientka kasneje shujša, se lahko vidi rob proteze.

Prednosti: Prisotnih manj bolečin po operaciji, niso motene telesne aktivnosti.

12. Prsni vložek je tujek

Vsak prsni vložek je za telo tujek, na katerega telo reagira z ovojnico. Ta je pri nekaterih pacientkah (takih je približno 5%) bolj debela in lahko po svoje oblikuje dojko, ki je lahko bolj trda in okrogla. Sicer sama po sebi ovojnica ni nevarna za zdravje in jo z operativnim posegom lahko odstranimo, če pacientko moti. Na žalost ne moremo predvideti, pri kateri pacientki se bo to zgodilo. V desetih letih po posegu se kapsula pojavi v 15-20%.

13. Kaj lahko naredimo proti izraziti ovojnici?

Izvajamo posebno masažo (tudi dlje od enega leta), ultrazvočno terapijo. Če nismo uspešni (1 % operiranih) s ponovno operacijo odstranimo protezo in jo zamenjamo z novo, ki jo vstavimo pod mišico, kjer je manjša možnost za ponovni nastanek ovojnice.

14. Pooperativna brazgotina

Vsako povečanje dojk s prsnimi vložki pomeni tudi brazgotino. Od tehnike in pristopa je odvisna velikost in opaznost brazgotine. Danes sta trend reza skozi gubo pod dojko ali polkrožno v spodnji polovici bradavice, ki sta zaradi manjše travme in manjše manipulacije proteze povezana z manj zapleti.

15. Povečanje dojk skozi popek

Taka vstavitev prsnega vložka je nevarna in nenatančna metoda in je ne izvajamo.

16. Ali je potrebna še ena operacija tekom življenja?

Pacientka dobi doživljensko garancijo za primer poka proteze. 25 letna študija (Neal Handel, PRS, vol.117, 2006) na 1500 pacientkah ugotavlja naslednje:

V 4 letih je bilo 15% pacientk ponovno operiranih, od tega;

- 50% preizrazita ovojnica

- 20% želja po večji protezi

- 8% premaknitev proteze

- 5 % viden in tipen rob proteze

- 2% infekcija

- Od 7-14% viden rob proteze v 10-ih letih.

Pojav preizrazite ovojnice - kapsule je prvo leto 3 %, v 10 letih naraste na 15 - 20%.

Kljub vsemu zgoraj naštetemu je 85% pacientk z rezultati zadovoljnih.

17. Debelina žleznega in podkožnega pokrova

Debelina podkožnega in žleznega tkiva odločilno vpliva na izbor in način vstavitve prsnega vložka. Pacientki, ki ima debelino podkožja manj kot 1 cm (če primete kožno gubo s kazalcem in palcem nad dojko in je debelina te gube le 2 cm ali manj), je vložek v večini primerov potrebno vstaviti pod prsno mišico in ne direktno pod žlezo.

18. Kapljičasti ali okrogli vložki

Uporabljata se dve obliki vsadkov in sicer okrogli in kapljičasti (anatomski). Najpomembnejša prednost kapljičastega vsadka je, da nam omogoča napraviti dojko naravnejšega izgleda. V praksi pa ugotavljamo, da končni rezultat v primerjavi z okroglim vsadkom ni bistveno drugačen, zaradi česar se pogosteje odločamo za okrogle vsadke. Okrogli vsadki so povezani z manj zapleti, saj se pri morebitni rotaciji vsadka oblika dojke ne spremeni, in so tudi cenejši. Pri vstavitvi pod mišico običajno dobimo naravno obliko z okroglo protezo. Vstavitev pod žlezo večkrat potrebuje kapljičasto protezo.

19. Velikost kožne vrečke in vrsta operacije

Pogosto je prisotna (zlasti pri mamicah) situacijo »povešenih vrečk«, ko so dojke uvele in je potrebno napraviti dvig in povečanje istočasno. Kakšna kombinacija rezov in brazgotin bo potrebna, je odvisno od stanja dojk in od želja pacientke.

1. Če ima pacientka svojega žleznega tkiva za košarico B (št. 2) in želi povečanje za eno številko, to je v košarico C (št. 3) in nima pretirane povešenosti (razdalje med prsno bradavico in gubo pod dojko je manjša od 6 cm) je možno napraviti dvig dojk le z izrezom kože okrog prsnega kolobarja, s čimer se dojka dvigne in vstavi vsadek za povečanje. V tem primeru je prisotna brazgotina okrog kolobarja. Pri vstavitvi pod žlezo je bolj primerna kapljičasta proteza, pri vstavitvi pod mišico pa običajno tudi okrogla oblika da naravni izgled. Seveda je pomembna tudi debelina podkožnega tkiva. Če pa ista pacientka želi večje proteze, lahko pride v poštev tudi rez v gubi pod dojko ali samo polkrožni rez v spodnjem delu prsnega kolobarja. Večje proteze v principu pomenijo večje tveganje za komplikacije (hitrejša povešenost dojke zaradi večje teže, viden rob proteze, izguba občutka na dojki ali bradavici).

2. V primeru večje povešenosti (razdalja med bradavico in gubo po dojko je večja od 6 ali 7 cm) v kombinaciji s povečanjem dojk za 1-2 št., pa je običajno potreben dvig dojk, ki zahteva tudi navpično brazgotino. Ta brazgotina je po 2-3 letih manj vidna, vendar ostane vidna celo življenje. Vidnost brazgotine je odvisna predvsem od reakcije kože in celjenja. Pri kadilkah je celjenje rane lahko bistveno podaljšano (dokazano s študijami), rane se lahko celo razprejo, kar ima za posledico večjo brazgotino. Zato kadilkam ne priporočamo takih operacij predno ne nehajo s kajenjem. V ZDA celo rutinsko merijo nivo nikotina v krvi v smislu preverjanja ali je pacientka res prenehala s kajenjem.

20. Oblika pomembnejša od velikosti?

Večino pacientk v Sloveniji sprva zanima velikost bodočih dojk, po opravljeni opraciji pa se največ ukvarjajo z obliko dojke. Zato je pomembno, da se tega dejstva zavedamo že pri načrtovanju operativnega posega. Res je sicer, da večina žensk želi obliko "naravnih dojk", kar pa je zelo individualen pojem, saj imajo "vsake oči svojega malarja".

21. Asimetrija

Vse ženske imajo asimetrične dojke, ki jih je nemogoče stoodstotno izenačiti. Velikokrat korekcija asimetrije pomeni dodatne brazgotine. V večini primerov je manjša asimetrija bolj naravna od čiste simetrije podpisane z brazgotinami.

22. Katere proteze so varnejše, kapljičaste ali okrogle?

Glede zdravja so oboje enako varne.

Okrogle proteze so primernejše pri pacientkah, kjer se proteza obrača, ker se ne spremeni oblika dojke kot pri kapljičasti, ki deformira dojko pri rotaciji. Kdaj se bo proteza obračala, ni možno napovedati. Vemo pa, da vnetno žarišče v telesu (običajno zobni granulom) lahko povzroči možnost vrtenja proteze. Tudi hormonska kontracepcija ali hormonske motnje lahko vplivajo na to stanje. Tudi pirecingi lahko povzročijo težave, zato priporočamo, da se jih odstrani vsaj 1 teden pred posegom.

23. Ali je silikon varen za človeško telo?

Silikon je biomaterial, ki ga človeško telo zelo dobro sprejema, tolerira. Ne povzroča alergij, niti reakcij. Je zelo razširjen v medicini. Vsakdo, ki je kdaj zaužil zdravilo v obliki kapsul, ki imajo ovojnico iz silikona, je že pojedel silikon in tako prišel v stik z njim. Prisoten je v zdravilih, v vsaki injekcijski brizgi itd. To pomeni, da smo praktično vsi že bili v stiku s silikonom.

Široka uporaba silikona v medicini je najboljša izkaznica njegove neškodljivosti za človeško telo.

Fenomen silikona je v plastični kirurgiji in v medicini nasploh medijsko najbolj odmevno področje. Tudi v naših medijih, ki so v iskanju senzacij prepisovali članke iz zahodnega tiska, zlasti Amerike. Mislim, da je bila v naših medijih tema zlorabljena v tem smislu, ker so bili prikazani samo določeni deli resnice, ki so se pač določenim krogom zdeli dovolj senzacionalni. Za razumevanje cele resnice je treba poznati strokovno utemeljeno resnico problema silikona.

24. Kaj pomeni kapsula in kakšne so lahko njene posledice?

Kapsula je ovojnica (naravna reakcija na tujek), ki jo napravi telo okrog vsadka. V nekaterih primerih je ta ovojnica preveč izrazita in se skrči ter po svoje oblikuje dojko in naguba površino proteze. Valovitost proteze zaradi ovojnice, ki je ni mogoče predvideti, lahko povzroči, da se proteza vidi (pokaže) kadarkoli v življenju. Tudi izguba telesne teže, ko se stanjša debelina žleznega in podkožnega pokrova je lahko vzrok, da se pojavijo vidni robovi - valovi proteze, ki se prej niso videli.

To se zgodi v 2-4 % primerov prvo leto po posegu, v 10ih letih v 15-20% primerov.

25. Ali to pomeni resno tveganje za zdravje pacientke?

Ovojnica je naravna reakcija telesa na vsadek in se podobno napravi tudi okrog umetnih sklepov, srčnih vzpodbujevalcev itd. Zakaj se v določenem odstotku napravi močnejša ovojnica, zaenkrat še ne vemo točno, ne predstavlja pa tveganja za zdravje.

26. Kako ženska občuti te spremembe?

Do pojava lahko pride že v prvih mesecih po vstavitvi. Dojka je čvrstejša, okrogla, včasih tudi boleča. V hujših primerih je potrebno to ovojnico sprostiti ali celo odstraniti. Pri tej operaciji se istočasno vstavi protezo pod prsno mišico, če je bila prej vložena nad njo. Pacientka je že pred prvo operacijo obveščena o vseh možnostih, da lahko pravilno izbere vložek.

27. Kaj lahko napravimo, če se ponovno napravi ovojnica?

V najslabšem primeru odstranimo proteze. V 15 letih nismo imeli primera, ko bi zaradi ponovne ovojnice trajno odstranili protezo.

Pri protezah s hrapavo površino, ki jih uporabljamo pri nas, pride do nastanka ovojnice v 2-4 % primerov. Vendar kot rečeno, to ne ogroža zdravja pacientk in se da problem v večini primerov rešiti z dodatno operacijo do te mere, da je pacientka zadovoljna.

Stroški dodatne operacije gredo v breme pacientke, ker je vzrok za ovojnico v telesni reakciji. Pri tem pacientka plača le materialne stroške.

28. Na kakšen način se da preprečiti nastanek ovojnice in ali pomagajo masažne vaje?

Kot smo že rekli, proteze s hrapavo površino, vložene pod prsno mišico, zmanjšujejo tveganje. Naše izkušnje so pokazale, da pravočasna in pravilna masaža zelo pomaga pri mehčanju ovojnice. Pri kapljičastih protezah smo bolj previdni zaradi premaknitve.

29. Ali lahko organizem protezo zavrne?

Zavrnitev tujka je stvar alergičnih in imunskih reakcij telesa usmerjenih proti organskim tujkom živalskega in rastlinskega izvora. Silikon je sintetični biomaterial in v tem smislu ne povzroča zavrnitvene reakcije oz. so te zelo redke. Le v primeru infekta je običajno protezo treba začasno odstraniti (za 6 mesecev), česar pa ne moremo šteti med reakcijo zavrnitve. Po naših statistikah je infektov manj kot 1%.

30. Kaj so kalcijevi vložki, ki lahko nastanejo v ovojnici okrog proteze in ali so zdravju škodljivi?

To so kalcijeve sestavine, ki se pojavijo v redkih primerih in zdravju niso nevarne. Motijo lahko rentgenski pregled dojke (mamografijo), zato je zdravniku treba povedati, da so v dojki proteze. V tem primeru bo izbral drugo diagnostično metodo (CT, UZ,MR,..)

31. Ali lahko prsne proteze vplivajo na občutljivost prsnih bradavičk?

Zaradi same operacije so lahko bradavičke manj občutljive nekaj mesecev, v zelo redkih primerih trajno, odvisno od anatomske situacije. Večja je proteza, več je možnosti za poškodbe živcev.

32. Ali potrebujejo ženske s prsnimi vložki mamografske kontrole?

Potrebujejo jih enako kot ženske brez protez. O tem odloča zdravnik glede na rizične faktorje pacietke (pojavnost raka v družini, število nosečnosti, ginekološka obolenja itd). Za ženske po 40. letu starosti je priporočljivo napraviti pregled v Centru za bolezni dojk na vsake 1-2 leti, obvezno pa pred operacijo.

33. Ali lahko proteze same zdrsnejo, se premaknejo po operaciji?

Iz prej omenjene študije je razvidno, da do manjših ali večjih premaknitev protez pride v 8 %. Če pride do teh premaknitev v kasnejšem obdobju po operaciji, je zato vedno kriva telesna aktivnost ali spremembe v telesu (hormonske, infekcijska žarišča).

34. Koliko časa zdržijo prsne proteze v telesu?

Sililkonske proteze se uporabljajo od 1964 leta dalje. Danes je kvaliteta protez toliko napredovala, da ameriški proizvajalci dajejo doživljensko garancijo v primeru razpoka proteze. Naša statistika pravi, da v 4 letih ponovno operiramo 2 % pacientk.

35. Kako močni so prsni implantati (proteze)?

Proteze so testirane na močne pritiske in dolgo trajajoče ponavljajoče se obremenitve. Seveda lahko pri zelo velikih pritiskih počijo - npr. pri avtomobilski nesreči. Pri mamografiji je potrebno napraviti posebne projekcije. Do zdaj nimamo podatkov, da bi proteza pri mamografiji počila.

36. Kateri faktorji lahko povečajo možnost, da proteza poči? Morda fizična aktivnost?

Dovoljene so vse fizične in športne aktivnosti, saj do sedaj še ni bilo dokazov o vplivu telesnih aktivnosti na trajnost proteze. Možna pa je premaknitev proteze zaradi delovanja prsnih mišic, zato je treba biti pri izbiranju vaj pazljiv nekaj tednov po posegu.

37. V kolikšnem odstotku primerov lahko proteze počijo?

Naše izkušnje: v 15 letih (okoli 1500 pacientk) nimamo primera počene silikonske proteze, imamo pa 2 primera razpoka vodne proteze. Svetovne študije govorijo, da proteze počijo v 1-2 %

38. Kako ženska občuti, da je proteza počila? Ali se to vidi na mamografiji?

Vsaka sprememba v obliki, velikosti, občutku dojke lahko pomeni razpoko proteze. Obstaja več vrst preiskav, s katerimi se da ugotoviti, ali je proteza počila. V 90 % pacientka ne občuti poka proteze, ampak se to ugotovi slučajno pri preiskavi.

39. Kaj se zgodi, če proteza poči?

Kot smo že zapisali, se okrog vsake proteze napravi naravna ovojnica, kot normalna reakcija telesa na tujek. Ta ovojnica prepreči, da bi se silikon (ali druga vsebina) širil v tkivo dojke. Le kadar pride do hudih pritiskov, ki bi poškodovali to ovojnico, se lahko silikon razlije v sosednje tkivo. Tu lahko napravi granulome, ki jih je potrebno kirurško odstraniti, sicer pa zdravju ni škodljivo.

Proteze, ki so polnjene s kohezivnim gelom, se v primeru razpoka ne razlijejo in so zato ponavadi razpoki neugotovljeni.

40. Ali obstaja test, s katerim bi določili delce silikona v telesu?

Danes še ni rutinskih testov za dokazovanje silikonskih delcev v telesu, ki bi eventuelno ušli iz proteze. Silikon je prisoten v hrani, zdravilih, kozmetičnih preparatih in je ga najdemo v vsakem telesu. Če torej v nekem telesu dokažemo silikonske delce, to še ne pomeni, da so to prav pobegli delci iz prsnih vsadkov.

41. Ali je iz počene proteze uhajajoč silikon sploh nevaren zdravju?

V določenih primerih, ko so proteze odstranili zaradi drugih vzrokov, so našli počeno protezo, vendar je bil silikon ujet znotraj ovojnice okrog proteze. Pacientka ni imela nobenih težav in sploh ni vedela, da ima počeno protezo. Torej večina počenih protez sploh ni odkritih, ne dela težav in tudi ni zdravju škodljivih. Če poči tudi ovojnica, pa se lahko vidi sprememba oblike dojke in je to lažje odkriti. V tem primeru vedno raje zamenjamo protezo.

42. Ali je dojenje iz "silikonskih" prsi škodljivo?

Študije so dokazale, da otroci, ki pijejo kravje mleko iz tetrapačne embalaže (ki je znotraj prevlečena s silikonsko folijo) zaužijejo več silikona, kot pa otroci, ki se dojijo iz silikonskih dojk. Sicer pa je večina operacij napravljenih tako, da sama žleza dojke ni poškodovana.

43. Kaj pa v primeru, da je dokazano, da gre za počeno protezo?

V tem primeru se z ponovno operacijo proteza zamenja.

44. Ali silikonske proteze lahko povzročajo rakasto obolenje dojke?

20.11.2006, ko je ameriška vladna agencija za hrano in zdravila(FDA) odobrila uporabo silikonskih protez v ZDA, so bili s študijami ovrženi vsi zgoraj omenjeni sumi in pomisleki.

45. Kakšno je mnenje onkologov glede silikonskih protez in raka na dojkah?

Tudi specialisti, ki se ukvarjajo z rakastim obolenjem dojk, so dokazali s študijami, da prsne proteze ne povzročajo raka na dojkah.

46. Kaj so avtoimune bolezni?

To so obolenja (npr. Revmatoidni artritis), pri katerih telo reagira na lastne celice, tako kot da so le-te tujki.

47. Ali lahko proteze sprožijo take reakcije?

Po podatkih znanstvenih raziskav ni nobene povezave med protezami in pojavnostjo teh obolenj.

48. Ali telo lahko razvije alergično reakcijo na silikon?

Kot rečeno, v več kot 30-letni uporabi silikona v medicini ni bilo znanstveno dokazanih primerov alergije na silikon, do sedaj je poznano le eno poročilo o alergijah na silikon. Kar pomeni 1 primer na 1000.000 operiranih pacientk).

49. Kakšne druge (takojšnje) komplikacije so možne pri vstavitvi protez?

Takšne kot pri vsaki kirurgiji. To so infekcija, krvavitve, počasno razaščanje ran, anesteziološke komplikacije. Glejte še soglasje s splošnimi informacijami o kirurškem posegu.