Posegi | Lepotni posegi telesa | Povečanje prsi
Povečanje prsi
Kaj želijo (želite) ženske vedeti o vložkih dojk?
Skušali bomo povedati vse, kar je doslej znanega o “umetnih dojkah”, silikonskih vložkih za povečanje prsi. Odgovori se bodo včasih ponavljali, ker je informacija napravljena didaktično, po vaših vprašanjih. S tem smo želeli celotno informacijo napraviti bolj življenjsko in jo približati vašim interesom. Zakaj tako temeljito? Zato, ker je to najbolj odmevna in medijsko zlorabljena tema, sploh iz področja estetske kirurgije. Navedli bomo najnovejša spoznanja iz ameriške literature, saj je Amerika na tem področju vodilna po številu operiranih in po izkušnjah.Vprašanja in probleme bomo obravnavali v dveh sklopih. V prvem bomo odgovorili na najbolj pogosta vprašanja, ki jih postavljajo žene v naši ordinaciji. V drugem delu pa bomo pregledali najnovejše rezultate medicinskih analiz in znanstvenih študij, ki so do danes znane o silikonskih protezah. Najpomembnejše pa je razčistiti številne napačne predstave in predsodke v zvezi s povečanjem dojk.
- V čem je prava vrednost silikonskih vložkov za prsi?
Silikonske vložke za povečanje dojk so razvili pred 35.leti z namenom rekonstruirati dojke ženam, ki so jim morali dojko odstraniti zaradi rakastega obolenja. V ZDA so od takrat do danes vstavili proteze nekaj milijonom ženam. Seveda v večini primerov zaradi želje po estetskem povečanju dojk. Na naši kliniki smo v 15 letih napravili preko 1500 posegov. - Katera je v javnosti najpogostejša napačna predstava v zvezi s povečanjem dojk?
V javnem mnenju prevladuje prepričanje (zlasti v moškem svetu), da pomeni povečanje dojk to, da iz normalno velikih dojk ustvarjamo "seks bombe". Resnica je čisto drugačna!
99% naših pacientk je praktično brez dojk, in jim z operacijo napravimo normalno velike dojke, ki so primerne telesnim proporcijem. Največkrat je velikost dojk košarica 3(C), nikoli pa več kot košarica 4(D). - Kakšne cilje poskušamo doseči z operacijo dojk?
V večini primerov skušamo ustreči dvem željam hkrati:
1.) Za golo telo so zaželjene naravne dojke, naravne oblike, simetrične, brez vidnih brazgotin, brez vidnih znakov proteze, mehke. Takšne zahteve so pomembne za intimno življenje pacientke. Naravna oblika ima prednost pred velikostjo.
2.) S pravilno velikostjo dojk, glede na pravilne proporcije (obseg bokov, prsnega koša, velikost postave) pa kreiramo žensko postavo za običajno življenje, ko je oblečena, saj 90% našega življenja doživljamo drug drugega oblečeni. - Bistvena odločitev: ali želimo "gole" ali "oblečene" dojke?
Večina Slovenk in Italijank želi doseči oba cilja, vendar se morajo odločiti, ali je bolj pomembna naravna, gola dojka, ali velikost dojke v oblečenem stanju.
Primer: Ženska, ki nima dovolj žleznega pokrova, da bi napravili dovolj veliko naravno dojko, ki jo zahtevajo telesni proporciji.
Mora se odločiti, ali napraviti manjše, naravne dojke za "pokazati", ki so istočasno premajhne za njeno postavo, ali vstaviti večje proteze za zadovoljitev telesnih proporcij in istočasno tvegati, da se bo del proteze lahko videl pri golem telesu. Mnogokrat napravimo kompromis. - Kakšne so psihofizične koristi prsnih protez?
Koristi so predvsem psihične. Ženam z majhnimi dojkami bistveno spremenijo samopodobo, čutijo se bolj celostne, popolne, bolj ženske. Žene, ki so izgubile dojko zaradi rakastega obolenja, premagajo občutek invalidnosti in rakavega bolnika. Podobno pozitiven rezultat dosežemo tudi pri izrazito premajhnih dojkah, katere so pri nas v večini. Tudi mlade mamice z uvelimi "vrečkami" želijo ponovno dojke, kot so jih imele pred porodom. - Koliko so zadovoljne žene, ki že imajo vstavljene proteze?
Tu je bilo napravljenih mnogo študij, ki so pokazale, da je tudi do 80-90 % žena zadovoljnih z rezultati operacije. Te žene bi se dale še enkrat operirati v tem smislu. To je najmočnejši argument zadovoljstva. Pri nezadovoljnih je mnogokrat vzrok, kljub obsežnim informacijam, preveliko in nerealno pričakovanje.
Kaj so idealne dojke? So primerno velike glede na postavo, naravne oblike, brez brazgotin, brez vidnega roba proteze, simetrične, naravno mehke. Iztočasno je vse to težko doseči, kar pacientki, glede na njen primer, razložimo že pred posegom. - Kaj pa v primeru, ko ni moč obljubiti idealnih dojk?
Obstajata 2 možnosti:
Pričakovanja je treba znižati na nivo realnega rezultata. Tako pripravljena pacientka ima visoke možnosti za zadovoljstvo. Če pacientka tega ne more sprejeti, je kot druga možnost bolje poseg odkloniti. - Kdo se najpogosteje odloča za poseg dojk?
Prva velika skupina so odrasla dekleta, ki so praktično brez dojk (v prsni koš izgledajo kot fantje) in z operacijo šele dobijo normalni ženski simbol.
Druga so mlade mamice po porodih, z ovelimi povešenimi "vrečkami". Po porodih in dojenju si z zdravim načinom življenja (prehrana in telovadba) telo ponovno oblikujejo, za dojke pa potrebujejo pomoč plastičnega kirurga. - Kakšne vrste protez so na voljo, s čim so polnjene?
V bistvu ločimo dve vrsti protez, obe sta narejeni iz silikonske vrečke, torej je silikon v stiku s tkivom.
Pri fiksnih protezah je velikost proteze že tovarniška, določena, napolnjena s silikonskim gelom ali fiziološko raztopino.
Druga vrsta protez pa je taka, da jih lahko dodatno napolnimo, ko so vgrajene, seveda pri operaciji. Običajno jih polnimo s fiziološko raztopino, to je sterilno vodo, ki ima 0,9 odstotka raztopljene kuhinjske soli in je za organizem sprejemljiva, če proteza poči.
Na preizkušanju so še druge tekočine (npr. sojina tekočina) za polnjenje protez, vendar bo preteklo še precej let, da se bodo te snovi izkazale za uporabne.
Proteze imajo gladko ali hrapavo površino. Tiste s hrapavo površino po izkušnjah telo lažje sprejme in je manjša možnost za preizrazito ovojnico ali kasnejšo premaknitev proteze.
Prednost s silikonom polnjenih protez je v tem, da so bolj podobne tkivu dojke in zato bolj naravne na otip ali za lasten občutek žene.
Prednost protez, polnjenih s fiziološko raztopino, je v tem, da ni nevarna za telo, če uhaja skozi steno proteze. Pomanjkljivost pa je v tem, da je voda manj podobna tkivu dojke in jo pacientka bolj čuti, tudi na otip je bolj opazna.
Tudi voda namreč prehaja skozi steno proteze v telo in se lahko taka proteza bistveno zmanjša in s tem dojka. Vendar so z vodo polnjene proteze še premalo časa v uporabi, da bi mogli reči, koliko se zmanjšajo npr. v 10.letih! Pri nas se pacientke v 99 % odločajo za silikonske proteze. - Vstavitev pod ali nad mišico? Kdaj nad mišico?
Proteze lahko vstavimo pod žlezno tkivo ali pod prsno mišico.
Pod mišico zlasti priporočamo vstavitev, če ima pacientka malo žleznega tkiva in zelo tanko podkožje, da je rob proteze manj opazen ali tipen, saj vstavitev pod mišico pomeni debelejši pokrov nad protezo. V tem primeru je tudi manjši procent preizrazite ovojnice (kapsule).
Pomanjkljivosti vstavitve pod mišico so: Mnogo bolj boleče nekaj dni po posegu, omejene fizične aktivnosti in šport, ker prsna mišica lahko protezo premakne za stalno (prvi tedni po posegu),kasneje pa le trenutno. - Kdaj nad mišico?
Če je dovolj žleznega in podkožnega pokrova za naravno pokritje proteze, zlasti pri povešenih dojkah.
Pomankljivost: večja je možnost nastanka preizrazite ovojnice, če pacientka kasneje shujša, se lahko vidi rob proteze.
Prednosti: manj boleči postoperativni poseg, niso motene telesne aktivnosti. - Kako pacientko pripravi na operativni poseg svetovno znani plastični kirurg dr. John B. Tebbetts iz Dallasa v ZDA?
Pri strokovnem srečanju je presenetil drugačen pristop obveščanja pacientke pred operacijo. Veliko naporov je vloženih v komunikacijo s pacietko. Problem je namreč v tem, kako pacientki v razumljivem jeziku do podrobnosti natančno predstaviti, kaj se dogaja, ko vstavimo prsne vložke. Dr. Tebbetts je mnenja, da je to ključnega pomena za uspešno operacijo. Čimbolj jasne predstave o posegu ima pacientka, tem bolj svobodno in zavestno se je sposobna odločiti za poseg. Čim širše je obzorje pacientkine ozaveščenosti, tem bolje rezultat operacije uresniči njena pričakovanja. - Prsni vložek je tujek
Vsak prsni vložek je za telo tujek, na katerega telo reagira z ovojnico. Ta je pri nekaterih pacientkah (takih je približno 5%) bolj debela in lahko po svoje oblikuje dojko, ki je lahko bolj trda in okrogla. Sicer sama po sebi ovojnica ni nevarna za zdravje in jo z operativnim posegom lahko odstranimo, če pacientko moti. Na žalost ne moremo predvideti, pri kateri pacientki se bo to zgodilo. V desetih letih po posegu je % kapsule 15-20%. - Kaj lahko naredimo proti izraziti ovojnici?
Izvajamo posebno masažo (tudi dlje od enega leta), ultrazvočno terapijo. Če nismo uspešni (1 % operiranih) s ponovno operacijo vstavimo isto protezo pod mišico, kjer je bistveno manjša možnost za ponovni nastanek ovojnice. - Postoperativna brazgotina
Vsako povečanje dojk s prsnimi vložki pomeni tudi brazgotino. Od tehnike in pristopa je odvisna velikost in opaznost brazgotine. Tako npr. pri vstavitvi vložka skozi pazduho nastane do 5 cm velika malo opazna brazgotina.
Danes je trend rez skozi gubo pod dojko, zaradi manjše travme, manjše manipulacije proteze in s tem manjšimi zapleti. - Povečanje dojk skozi popek
Taka vstavitev prsnega vložka je nevarna in nenatančna metoda in je ne izvajamo. - Ali je potrebna še ena operacija tekom življenja?
Pacientka dobi doživljensko garancijo, v primeru razpoka proteze. 25 letna študija (Neal Handel, PRS, vol.117, 2006) na 1500 pacientkah ugotavlja naslednje:
V 4 letih je bilo 15% pacientk ponovno operiranih, od tega;
- 50% preizrazita ovojnica
- 20% želja po večji protezi
- 8% premaknitev proteze
- 5 % viden in tipen rob proteze
- 2% infekcija
- Od 7-14% viden rob proteze v 10-ih letih.
Pojav preizrazite ovojnice - kapsula je prvo leto 3 %, v 10 letih naraste na 15 - 20%.
Kljub vsemu zgoraj naštetemu je 85% pacientk z rezultati zadovoljnih. - Debelina žleznega in podkožnega pokrova
Debelina podkožnega in žleznega tkiva odločilno vpliva na izbor in način vstavitve prsnega vložka. Pacientki, ki ima debelino podkožja manj kot 1 cm (če primete kožno gubo s kazalcem in palcem nad dojko in je debelina te gube le 2 cm ali manj), je vložek treba vstaviti pod prsno mišico in ne direktno pod žlezo. Tudi anatomsko oblikovan (kapljičast) vložek bo dal bolj naravno obliko dojke z manj vidnim robom vložka.
Zadnja možnost pa so proteze Dualgel (z dvojnim gelom), ki so narejene prav za take pacientke, da jih lahko vstavimo nad mišico ne da bi se proteza videla, ker ne želijo podmišične vstavitve zaradi motenega športnega ali poklicnega življenja. Glede na št. operacij, ki smo jih izvedli s temi novimi protezami, smo bili v Evropi izbrani od proizvajalca v ZDA za izvedbo mednarodne učne delavnice oktobra 2006. Udeležilo se je je 40 plastičnih kirurgov iz 4 držav, med njimi tudi kot predavatelj Prof. Heden iz Stockholma. - Kakšne so torej prednosti in pomanjkljivosti silikonskih protez? Silikonske proteze so bolj preizkušene, ker so v uporabi že 30 let. Na otip so naravnejše. Glede na izkušnje dalj časa zdržijo v primerjavi z vodnimi. So enako varne kot vodne, in so od 20.11.2006 uradno dovoljene tudi v ZDA, v Evropski Skupnosti pa že od junija 1999.
- Kakšne so prednosti in pomanjkljivosti vodnih protez?
Delci vode, ki izhajajo iz proteze, zagotovo niso nevarni za zdravje.
Pomanjkljivosti: na otip so nenaravne, izkušnje z njimi so kratke in glede na znane izkušnje precej hitreje počijo kot silikonske.
Silikonske in vodne proteze so radiopačne, kar pomeni, da motijo zgodnje odkrivanje raka z mamografijo. - Ali že obstajajo proteze, ki ne motijo mamografijo?
Po svetu se iščejo novi materiali za polnjenje protez. Sojino olje se ni obneslo, v Evropi (zlasti v Nemčiji in Franciji) pa preizkušajo novagold proteze, ki pa jih pri nas še ne uporabljamo, ker še niso dovolj preizkušene. Te proteze ne motijo mamografije. - Kapljičasti ali okrogli vložki
Prednosti kapljičasto oblikovanih vložkov pred okroglimi je precej. Najpomembnejša je ta, da nam omogoča napraviti dojko naravnega izgleda pri večini pacientk. Okrogla proteza nam to omogoči le pri pravilno izbranih dojkah (pri dojkah, ki imajo še nekaj žleznega tkiva ali pa pri vstavitvah protez pod prsno mišico). - Velikost kožne vrečke in način vstavitve
Velikost vstavljenega vložka pri ženah, ki so prej rodile, določa velikost dojke v nosečnosti. Po nosečnosti namreč ostane raztegnjena vreča kožno podkožnega tkiva, ki potrebuje določeno velikost vložka za korekcijo povešenosti in volumna dojke. Če žena ne mara tako velikih dojk, kot jih je imela v nosečnosti, je potrebno izrezati tudi nekaj kožne vreče, kar običajno pomeni dodatne brazgotine. Če je razdalja med bradavico in gubo pod dojko 7 ali več cm, je dojka preveč povešena, da bi jo popravili le z vložkom primerne velikosti, in je potreben tudi dvig dojk - Oblika pomembnejša od velikosti?
Večino pacientk v Sloveniji zanima velikost bodočih dojk. Po opravljeni opraciji pa se največ ukvarjajo z obliko dojke. Zato je pomembno, da se tega dejstva zavedamo že pri planiranju operativnega posega. Res je sicer, da večina žena želi obliko “naravnih dojk”, kar pa je zelo individualen pojem, saj imajo “vsake oči svojega malarja”. - Asimetrija
Vse žene imajo asimetrične dojke, ki jih je nemogoče stoodstotno izenačiti. Velikokrat korekcija asimetrije pomeni dodatne brazgotine. - Asimetrija naravna - simetrija z brazgotino nenaravna
Mnogokrat je asimetrija bolj naravna od čiste asimetrije podpisane z brazgotinami. - Katere proteze so varnejše, kapljičaste ali okrogle?
Glede zdravja so oboje enako varne.
Okrogle proteze so primernejše pri pacientkah, kjer se proteza obrača, ker se ne spremeni oblika dojke, kot pri kapljičasti, ki deformira dojko pri rotaciji. Kdaj se bo proteza obračala, ni možno napovedati. Vemo pa, da vnetno žarišče v telesu (običajno zobni granulom) lahko povzroči možnost vrtenja proteze. Tudi hormonska kontracepcija ali hormonske motnje lahko vplivajo na to stanje. Tudi pirecingi lahko povzročijo težave. Zato priporočamo, da se jih odstrani vsaj 1 teden pred posegom. - Ali je silikon sploh varen za človeško telo?
Silikon je biomaterial, ki ga človeško telo zelo dobro sprejema, tolerira. Ne povzroča alergij, niti reakcij. Je zelo razširjen v medicini. Vsakdo, ki je kdaj zaužil zdravilo v obliki kapsul, ki imajo ovojnico iz silikona, je že pojedel silikon in tako prišel v stik z njim. Prisoten je v zdravilih, v vsaki injekcijski brizgi itd. To pomeni, da smo praktično vsi že bili v stiku s silikonom.
Široka uporaba silikona v medicini je najboljša izkaznica njegove neškodljivosti za človeško telo.
Fenomen silikona je v plastični kirurgiji in v medicini nasploh medijsko najbolj odmevno področje. Tudi v naših medijih, ki so v iskanju senzacij prepisovali članke iz zahodnega tiska, zlasti Amerike. Mislim, da je bila v naših medijih tema zlorabljena v tem smislu, ker so bili prikazani samo določeni deli resnice, ki so se pač določenim krogom zdeli dovolj senzacionalni. Za razumevanje cele resnice je treba poznati strokovno utemeljeno resnico problema silikona. - Kateri problemi so povezani s prsnimi vložki (implantati) in kako pogosti so?
Glej vprašanje št. 17. - Kaj pomeni kapsula in kakšne so lahko njene posledice?
Kapsula je ovojnica (naravna reakcija na tujek), ki jo telo napravi. V nekaterih primerih je ta ovojnica preveč izrazita in se skrči ter po svoje oblikuje dojko in naguba površino proteze. Valovitost proteze zaradi ovojnice, ki je ni mogoče predvideti lahko povzroči, da se proteza vidi (pokaže) kadarkoli v življenju. Tudi izguba telesne teže, ko se stanjša debelina žleznega in podkožnega pokrova je lahko vzrok, da se pojavijo vidni robovi - valovi proteze, ki se prej niso videli
To se zgodi v 2-4 % primerov prvo leto po posegu, v 10ih letih 15-20% primerov. - Ali to pomeni resno tveganje za zdravje pacientke?
Kot smo že rekli, je kapsula ploščata brazgotina, ki se naredi okrog proteze in je naravna reakcija organizma. Podobno se napravi tudi okrog umetnih sklepov, srčnih vzpodbujevalcev itd. Zakaj se v določenem odstotku napravi močnejša ovojnica, zaenkrat še ne vemo točno. - Kako ženska občuti te spremembe?
To se napravi lahko že v prvih mesecih po vstavitvi. Dojka je čvrstejša, okrogla, včasih tudi boleča. V hujših primerih pa je potrebno to ovojnico sprostiti ali celo odstraniti. Pri tej operaciji je dobro istočasno vstaviti protezo pod prsno mišico, če je bila prej vložena nad njo. Tudi dobro je protezo z gladko površino zamenjati s protezo s hrapavo površino. Pacientka je že pred prvo operacijo obveščena o vseh možnostih, da lahko pravilno izbere vložek. - Kaj lahko napravimo, če se ponovno napravi ovojnica?
V najslabšem primeru odstranimo proteze. V 15 letih nismo imeli primera, ko bi zaradi ponovne ovojnice trajno odstranili protezo.
Pri protezah s hrapavo površino, ki jih uporabljamo pri nas, se to zgodi v 2-4 % primerov. Vendar kot rečeno, to ne ogroža zdravja pacientk in se da problem v večini primerov rešiti z dodatno operacijo do te mere, da je pacientka zadovoljna.
Stroški dodatne operacije gredo v breme pacientke, ker je vzrok za ovojnico v telesni reakciji. Pri tem pacientka plača le materialne stroške, kar znese cca 40% cene prve operacije, če so ponovno vstavljene iste proteze. - Na kakšen način se da preprečiti nastanek ovojnice in ali pomagajo masažne vaje?
Kot smo že rekli, proteze s hrapavo površino, vložene pod prsno mišico, zmanjšujejo rizik. Naše izkušnje so pokazale, da pravočasna in pravilna masaža zelo pomaga pri mehčanju ovojnice. Pri kapljičastih protezah smo bolj previdni zaradi premaknitve. Za vse proteze je doživljenjska garancija v primeru razpoka proteze. - Kaj so kalcijevi vložki, ki lahko nastanejo v ovojnici okrog proteze in ali so zdravju škodljivi?
To so kalcijeve sestavine, ki se pojavijo v redkih primerih in zdravju niso nevarne. Motijo lahko rentgenski pregled dojke (mamografijo), zato je zdravniku treba povedati, da so v dojki proteze. V tem primeru bo izbral drugo diagnostično metodo (CT, UZ,MR,..) - Ali lahko prsne proteze vplivajo na oobčutljivost prsnih bradavičk? Zaradi same operacije so lahko bradavičke manj občutljive nekaj mesecev, v redkih primerih trajno.
- Ali potrebujejo žene s prsnimi vložki mamografske kontrole?
Potrebujejo jih enako kot žene brez protez. O tem odloča zdravnik glede na rizične faktorje pacietke (pojavnost raka v družini, število nosečnosti, ginekološka obolenja itd). Za žene po 40.letu starosti je priporočljivo v povprečju napraviti pregled v CBD na vsake 1-2 leti, obvezno pa pred operacijo. - Ali lahko proteze same zdrsnejo, se premaknejo po operaciji?
Iz prej omenjene študije (vprašanje št. 17.) je razvidno, da do manjših ali večjih premaknitvah protez pride v 8 %. Če pride do teh premaknitev, v kasnejšem obdobju po operaciji, je zato vedno kriva telesna aktivnost. - Ali lahko organizem protezo zavrne?
Zavrnitev tujka je stvar alergičnih in imunskih reakcij, ki jih ima organizem usmerjene proti organskim tujkom živalskega in rastlinskega izvora. Silikon pa je sintetični biomaterial in v tem smislu ne povzroča zavrnitvene reakcije. Le v primeru infekta je običajno protezo treba začasno odstraniti, česar pa ne moremo šteti med reakcijo zavrnitve. Po naših statistikah je infektov manj kot 1%. - Koliko časa zdržijo prsne proteze v telesu?
Sililkonske proteze se uporabljajo od 1964 leta dalje. Še vedno je mnogo žena, ki nosijo proteze iz tega obdobja. Danes je kvaliteta protez toliko napredovala, da ameriški proizvajalci dajejo doživljensko garancijo v primeru razpoka, sicer pa je v 4 letih, 15 % ponovnih operacij (glej vprašanje št.17). Naša statistika pravi da v 4 letih, ponovno operiramo 2 % pacientk. - Kako močni so prsni implantati (proteze)?
Proteze so testirane na močne pritiske in dolgo trajajoče ponavljajoče se obremenitve. Seveda lahko pri zelo velikih pritiskih počijo - npr. pri avtomobilski nesreči. Pri mamografiji je potrebno napraviti posebne projekcije. Do zdaj nimamo podatkov, da bi proteza pri mamografiji počila. Pacientka dobi doživljensko garancijo v primeru razpoka proteze. - Kateri faktorji lahko povečajo možnost, da proteza poči? Morda fizična aktivnost?
Dovoljene so vse fizične in športne aktivnosti, saj do sedaj še ni bilo dokazov o vplivu telesnih aktivnosti na trajnost proteze. Možna pa je premaknitev proteze zaradi delovanja prsnih mišic, zato je treba biti pri izbiranju vaj zelo pazljiv. - V kolikšnem odstotku primerov lahko proteze počijo?
Naše izkušnje: v 15 letih (5000 pacientk) nimamo primera počene silikonske proteze, imamo pa 2 primera razpoka vodne proteze. - Kako žena občuti, da je proteza počila? Ali se to vidi na mamografiji?
Vsaka sprememba v obliki, velikosti, občutku dojke lahko pomeni razpoko proteze. Obstaja več vrst preiskav, s katerimi se da ugotoviti, ali je proteza počila. V 90 % pacientka ne občuti poka proteze, ampak se to ugotovi slučajno pri preiskavi. - Kaj se zgodi, če proteza poči?
Kot smo že povedali, se okrog vsake proteze napravi naravna ovojnica, kot normalna reakcija telesa na tujek. Ta ovojnica prepreči, da bi se silikon (ali druga vsebina) širil v tkivo dojke. Le kadar pride do hudih pritiskov, ki bi poškodovali to ovojnico, se lahko silikon razlije v sosednje tkivo. Tu lahko napravi granulome, ki jih je potrebno kirurško odstraniti, sicer pa zdravju ni škodljivo.
Namen študije, ki jo izvaja ameriška vladna agencija FDA že nekaj let, je dokazati škodljivost ali neškodljivost silikona, ki v mikroskopsko majhnih delcih (silikonska krvavitev) prehaja skozi steno proteze ali pri razpoku proteze! Do danes še ni znanih dokončnih rezultatov. - Ali obstaja test, s katerim bi določili delce silikona v telesu?
Danes še ni rutinskih testov za dokazovanje silikonskih delcev v telesu, ki bi eventuelno ušli iz proteze. Silikon je danes v hrani, zdravilih, kozmetičnih preparatih in je prisoten v vsakem telesu. Če torej v nekem telesu dokažemo silikonske delce, to še ne pomeni, da so to prav pobegli delci iz prsnih vsadkov. - Ali je iz počene proteze uhajajoč silikon sploh nevaren zdravju?
V določenih primerih, ko so proteze odstranili zaradi drugih vzrokov, so našli počeno protezo, vendar je bil silikon ujet znotraj ovojnice okrog proteze. Pacientka ni imela nobenih težav in sploh ni vedela, da ima počeno protezo. Torej večina počenih protez sploh ni odkritih, ne dela težav in tudi ni zdravju škodljivih. - Ali je dojenje iz "silikonskih" prsi škodljivo?
Študije so dokazale, da otroci, ki pijejo kravje mleko iz tetrapačne embalaže (ki je znotraj prevlečena s silikonsko folijo) zaužijejo več silikona, kot pa otroci, ki se dojijo iz silikonskih dojk. Sicer pa je večina operacij napravljenih tako, da sama žleza dojke ni poškodovana. - Kaj pa v primeru, da je dokazano, da gre za počeno protezo?
V tem primeru se z ponovno operacijo proteza zamenja. - Ali silikonske proteze lahko povzročajo rakasto obolenje dojke?
20.11.2006, ko je ameriška vladna agencija za hrano in zdravila(FDA) odobrila uporabo silikonskih protez v ZDA, so bili s študijami ovrženi vsi zgoraj omenjeni sumi in pomisleki. - Kakšno je mnenje onkologov glede silikonskih protez in raka na dojkah?
Tudi specialisti, ki se ukvarjajo z rakastim obolenjem dojk, so mnenja, da prsne proteze ne povzročajo raka na dojkah. - Kaj so avtoimune bolezni?
To so obolenja (npr. revma), pri katerih telo reagira na lastne celice, tako kot da so le-te tujki. - Ali lahko proteze sprožijo take reakcije?
Po podatkih znanstvenih raziskav ni nobene povezave med protezami in pojavnostjo teh obolenj. - Ali telo lahko razvije alergično reakcijo na silikon?
Kot rečeno, v več kot 30-letni uporabi silikona v medicini ni bilo znanstveno dokazanih primerov alergije na silikon. - Kakšne druge komplikacije so možne pri vstavitvi protez?
Takšne kot pri vsaki kirurgiji. To so infekcija, krvavitve, počasno razaščanje ran, anesteziološke komplikacije.
Vendar so te komplikacije precej redkejše kot npr. pri operaciji slepiča ali žolčnika.
